moja jesen

Več ali manj preživljam bolezen na nogah (kašelj, vročina,..) Kar se pa kreativnosti tiče, sem pa še kar pod vplivom izleta v London. Tam sem si kupila vintage uro. Takšno za okoli vratu, na dolgi vrvici z nanizanimi perlami. Opazila sem jih že prve dni, ko so jih imeli po vseh stojnicah, pa mi niti niso tako padle v oči. Potem sem jo pa zadnji dan videla v izložbi na lutki. In takrat mi je kapnilo, ko sem jo videla v kontekstu, da to je to! Tudi to moram imet:):) In tako je ta nova"babičina ura" in sobotni obisk trgovine Memories v Ljubljani navdih tega vikenda.

Novi verižici-uri sicer ne kažeta časa, ta pravega.In to je plus, ker se ti nikamor ne mudi. Narejeni sta iz poli (sem preizkusila Sculpey in mi je všeč)in pripomočkov za scrapbook.

Ker pa sem bila ravno v elementu, sem oblekla še eno šatuljico (papir, poli,dodatek za scrapbook) in si naredila zvezek, ki bo namenjen zapiskom na Prčkalnicah (ja tršica, zdaj ko imam nov, velik kufrčk, gre notri tud ta zvezek in pridem naslednjič kot se šika;))!

pa nadaljujmo....

Po še enem poizkusu plutaste verižice.....

sem se raje lotila nove šatulje....

V soboto, 15. maja se vidimo v Ljubljani na Art marketu (če bo sonček)

V nedeljo 16. maja pa se vidimo na 2. spomladanskem Mestnem sejmu pred Lamutovim salonom v Kostanjevici na Krki

VABLJENI,

lp Petra

Ples v dežju

Life is not about waiting for the storm to pass
but learning to dance in the rain

oz. v mojem kratkem prevodu...

Ne se udat in pojdi v akcijo!

Secret garden

Ko sem bila mala, sem imela pri babici in dedku na vrtu malo večji grm. Grm v katerem sem si naredila svoj skrivni brlogec. Bil je ravnopravšnje velikosti, da ko si stopil vanj, si bil kot v miniaturni votlinici. In ta brlogec je bil moj svet.... svet, v katerem ni bilo sedanjika, z vstopom vanj, si bil namreč takoj nekje daleč, daleč stran. In tam sem izdelovala čarobne in zdravilne napitke, obiskovali so me princi in princeske, pripravljala sem jim pojedine, vmes pozdravila kakšnega bolnega medvedka in ostale plišaste igrače in sem ter tja bila tudi prijazna učiteljica,..... in danes... res da grma ni več, ker so ga spremenili v parkirni prostor... a imam to srečo, da zamižim in sem tam...

v skrivnem vrtu.....

Vsaka šatuljica, kot moj skrivni grmiček, skriva v notranjosti svoj magičen svet... pa naj le ta ostane skrivnost... Bo pa viden vsem, ki me obiščete na ART marketu, ki se prične naslednjo soboto, 15. maja.

šatuljice....

Zdaj me že kar dobro poznate... in veste kaj bo v naslednjih dneh še sledilo... pa seveda....


paletka "poštemplanih" šatuljic:)

Take flight

Včeraj sem bila pod velikim pritiskom in le temu je še sledil občutek tesnobe... Ja, tudi meni se to dogaja.... in kaj sem naredila? Najprej sem se smilila sami sebi, potem sem mrzlično tuhtala in iskala potencialne rešitve, jih zapisala na list papirja, se z njimi tudi nekako zadovoljila in si jasno razčistila, da se ne bom predala....

Nato sem se vsedla za delovno mizo, na kateri je tokrat res totalen kaos. Skoraj, da nisem padla še v drugo tesnobo.... Nisem imela energije, da bi se spravila pospravljat ampak sem kar v naročje vzela prazno šatuljo, naključno pobirala z mize štempiljke, jo štempljala in vzela prvo barvo, ki je bila pri roki... Na konu sem še dodala noge in puščico za dekor...

Ujeti žarki

takolele...

Najlepša hvala za vse vaše komentarje, ki so me še dodatno, dodobra spodbudili, da nadaljujem s svojim ustvarjanjem...

Okoli domače ustvarjalne mize sem polovila nekaj žarkov veselja, smeha, zabave, čudovitosti, plesa, norčavosti in ustvarjalne prihodnosti ter jih skrbno pospravila v šatuljico, da jih podarim ....

.... in šatuljico z žarki prejme.......

ALENKA!!!!!

Praznujem....

Bil je 20. april 2009, ko sem objavila svoj prvi post na blogu z zapisom "Ko bom velika, želim postati jaz! Sledila bom svojim sanjam, verjela v čarovnijo, segla do zvezd, vsak dan bo avantura polna zabave in veselja, na svet bom gledala z različnih zornih kotov..." In leto dni kasneje, 118 post, ne mislim nič drugače:)

Prihodnji teden, 20.4.ob 14.00, ko bo točno leto dni, od kar pridno razkazujem svoje aktivnosti prostega časa in se nato hranim z vašimi komentarji, bom v zahvalo za vašo pozornost nekoga obdarila. Vsi vaši komentarji, nasveti, pripombe mi resnično veliko pomenijo saj so veeeeelik vir spodbude in motivacije. In da boste morda prav vi obdarjeni, pod današnji komentar pripišite kaj vam je bilo v tem letu na mojem blogu še posebej všeč oz. sem vas s čim spodbudila, bila kakorkoli koristna,.... :)

Ker pa so darila, v večini, do zadnjega skrita za lepim ovojnim papirjem (da ostane presenečenje, a ne), naj tako ostane presenečenje tudi moje darilo nekomu vam.

"Naj se praznovanje prične" pa je le še ena od šatuljic z moje zadnje tedenske manije...

Fensiraca

Kdo ne pozna Miškolina, Piki Jakoba, Mačka Murija, .... če ne veste, so to moji dolgoooooooletni prijatelji, ki so me spodbujali, tolažili, poslušali, me odpeljali v prečudovit svet, ki obstaja le v moji domišljiji in za povrhu sem jim celo kaj pametnega povedala.... In kaj jim je še skupno? Vse te like je upodobila oz. ilustiriala Jelka Reichman. In tudi današnja gospa račka na moji šatulji, ki sem jo poimenovala Fensiraca, je njeno delo. Račko sem izrezala iz starega koledarja, jo obdala s stiropornimi kuglicami,gumbki, rožico in plutastim srčkom - čeprav je dokaj tanka pluta, mi je pri izrezu uspelo počit hroščkastovo akrilno ploščo. Ampak nisem žalostna, ker mi je raca full všeč.

En velik, fensiran ga ga pozdravček vsem:)

Vaški orkester

Slovenija išče talent... takšen ali drugačen.... Priznam, kadar poškilim na program se ali kar dobro nasmejim ali pa mi je nerodno za druge in se sprašujem kako nekaterim ni jasno, da se delajo totalne norce iz sebe... Se pa seveda tudi kakšen pravi talent najde.
Ko sem bila mala, sem morala hodit k pevskemu zboru, da sem imela potem glasbo ZU. In tam sem se zelo matrala... malo sem pela tretji, malo drugi glas... Vedela sem, da itak nimam posluha in da bi tiste ure veliko bolje unovčila pri kakšnem drugem krožku. Najhuje je bilo, ko je bil naš pevski portfelj poln meni obupnih pesmic... Ker pa se je moje nezadovoljstvo stopnjevalo in sem to dokaj jasno kazala, sem bila potem "nagnana" iz zbora in se morala sprijazniti z glasbenim uspehom U.

In ironija... zelo rada pojem, čeprav me je težko poslušat:)

Tale šatuljica je posvečena vsem, ki so takrat z menoj hodili k pevskemu zboru in smo nastopali v pionirskih kapicah na vaških komemoracijah:)

Rozika

ni še konca....

Filmski vestnik

Tale mična blondinka pa občuduje filmske legende:)

Koristno likanje

A zakaj je tudi likanje koristno?

Ne morem verjet, ampak meni je bilo prava inspiracija, tako da nisem med prazniki prav nič drugega delala, kot le jedla in delala... Bilo je pa takole, ko sem si v petek zjutraj likala krilo, ki je pisano, potiskano se mi je utrnila misel... pred nosom imaš, zakaj se nisi spomnila že prej?! ... prenesi motiv s krila na šatuljo! Pa sem šla v klet po stare revije in časopise, naredila par rožic, dodala kljuko za vrata in ekola....motiv je prenešen zgolj inspiracijsko, da ne boste mislili, da imam na krilu kljuko:)

Pa da ne boste mislili, da je tale edina.... sem vam rekla, da se me ni spravilo izza mize... Sledijo....tako kot kilogrami na tehtnici:):)