lift me up

Vsak si po svoje fila baterije... mene dviguje glasba. Ne morem verjet, kako ti že en sam komad spremeni razpoloženje, da elan, navdih, nasmeh na usta ali solze na lica, sprosti, prebudi, prikliče spomine ali popelje v sanje... Uživam ob glasbi! Tudi ko ustvarjam in delam, si ne predstavljam, da ne bi poleg poslušala muziko. Zadnji izdelki so sicer nastali ob bolj dinamičnih Rage against the machine, saj je nabor "moje"glasbe zelo različen in je čisto odvisen od trenutnega razpoloženja. Verjetno pa je tako pester, kot je barvna paleta z vsemi mešanicami:)

Včeraj sem si napolnila baterije na odličnem koncertu Macy Gray, katere vokal obožujem. Za tiste, ki je ne poznate je tu en njen video http://www.youtube.com/watch?v=qsTk2xp0nvY . Res, ženska je izjemna. In na koncertu sem zelo uživala!

In da sem danes še bolj vesela, sem zasledila, da prihaja moj favorite v našo bližino. Ja, junija prihaja MOBY http://www.moby.com/ v Zagreb in Novi Sad. JUHUHU... neskončno si želim iti na njegov koncert, saj sem ga v Ljubljani pred (po moje) desetletji zamudila. Upam samo še, da bom tokrat kje tu v bližini in ne nekje sredi morja...

Ko sem bila pred leti v New Yorku, sem si dala na seznam -must to do&see- tudi pitje kave v njegovi kavarnici TeaNY https://www.teany.com/. In to bi bilo to! Ampak NE!!! Na moje neskončno veselje, sprva pa sploh nedojemanje, je bil on not, v lokalu! Čisto skuliran, nič zvezdniški si je vzel čas in z menoj pokramljal. In tisti, ki vas bo pot popeljala do NY, obiščite lokal saj ima zelo odlično in pestro ponudbo čajev in vegi prigrizkov.

In tu še nekaj njegovih videospotov:

http://www.youtube.com/watch?v=dtBnfJvf6eQ

http://www.youtube.com/watch?v=Dw17-BEFb3Y
http://www.youtube.com/watch?v=8hfQ5uIKrlw

http://www.youtube.com/watch?v=TbGUrNtoRC4&feature=related

Pa še čist presrečna jest z Mobyem

Kofetarica

Po legendi, ki jo je prvi zapisal Faustus Banesius Naironus, naj bi bilo odkritje poživilnih učinkih kave slučajno. Nek pastir, ki je pasel kamele ali po drugih virih koze, naj bi se v kraljestvu Jemen potožil tamkajšnjim menihom, da njegove črede večkrat prebedijo noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je čudno obnašanje povezano z nečim, kar so živali pojedle, zato so neke noči odšli s pastirjem za čredo. Tam so našli neko grmičje z rdečimi plodovi, ki so jih jedle živali. Eden od menihov je plodove prevrel in pil prekuhano pijačo. Ugotovil je, da ga je tekočina obdržala budnega celo noč. Od takrat naprej so menihi pijačo pili vsako noč pred molitvijo. Tako naj bi se kava razširila po vsem kraljestvu, kasneje pa še izven njega (Iz Wikipedije, proste enciklopedije)

Najbolj znana kofetarica:):

Kofetarica1888, olje / platno,

Ivana Kobilca 1861 Ljubljana - 1926 Ljubljana

Tudi jaz sem kofetarica....

Kolikor imamo različnih vrst kav po svetu,

še toliko več vrst je skodelic ...

Če bi si vzela malček več časa, bi lahko imela že cel set skodelic za velikeee kave. Tako pa počasi, skodelica za skodelico...

3,2,1...

Kot zanalašč napovedujejo neke plohe... saj ne vem ali sem jih vesela ali ne... a naj grem, a naj ne grem... bi šla, pa ne bi šla... ampak, če sem se že v to podala, ne bom zdaj rep med noge stisnila... pa pojdimo... kar bo pa bo...

In je bilo!

Moja lokacija je super, direktno pred pred Filipovim dvorcem...

in sem začela razstavljat izdelke...

kar naenkrat se je izkazalo, da je izdelkov skoraj preveč...

pa sem jih le nekako razvrstila

in so prišli prvi občudovalci...

in prvi kupci...

Sobota je minila brez dežja, izjemno hitro, z obilico nasmejanih ljudi in zelo zadovoljno Petro:)

tik pred startom

Evo ... dnevi se odštevajo ... samo še danes ... in jutri, jutri bo vse to nekako lepo na štantku ob Ljubljanici.


Ogledala, obešanke, teglčki, šatulje, ptički,...

V kolikor bo lepo vreme, me tam najdete med 9:00 in 16:00.
Art market vabi http://www.artmarket.si/.



Moram še kar nekaj stvari dokončat, sfiniširat in spakirat .... Danes sem celo prejela potrdilo, da sem vpisana v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, tako da ne bom delala na črno. Za to rabiš plačat takso 3,55€ in na tri mesece dostavljaš davčnemu uradu podatke o doseženem prihodku. In seveda so ti prejemki nato obdavčeni...

Me je pa včeraj druščina popeljala na Dunaj, po dozo adrenalina. Šli smo na koncert Metallice http://www.metallica.com/ Kaj naj rečem, nisem ravno njihova huda fenovka, raje migam z glavo ob Rollingih, RHCP, Moby, Coldplayu,... samo mi je kar pasal tovrsten odklop....

Zakaj se maček umije šele po zajtrku?

Nekoč je vrabček že navsezgodaj zjutraj prifrčal na polje ječmena. »Mmmm, kako dober zajtrk!« je čivknil in že je zobal slastno zrnje, ki je bilo ravno prav zrelo. Še kakšen dan bi čakal, pa bi popokalo! Tega pa vrabček ni hotel. Zobal je slastno zrnje in ni gledal ne levo, ne desno. Tako se mu je mudilo jesti, da sploh ni opazil mačka, ki se je nevarno počasi plazil za njim. Nenadoma pa je maček planil – hooop – po vrabčku in ga na vrabčkovo žalost tudi ujel. »Mmmm, kako dober zajtrk!« je mijavknil maček, ko je nosil vrabčka s polja. Na robu ga je položil na tla, pa ne tako, da bi ta lahko zbežal in odletel. S tačko ga je trdno držal in se pripravljal na prvi jutranji obrok. Takrat pa je ptiček ogorčeno rekel: »No, veš kaj! Mislil sem, da si gosposki maček!« Maček se je začudil: »Saj sem!« Vrabček pa ni odnehal: »To pa ne bo držalo! Pravi pacek si!« Maček se je še bolj začudil, saj ni vedel, o čem govori mali vrabček, ki bi se pravzaprav moral obnašati boječe, ne pa tako nesramno. »Kaj ti je? Zakaj sem pacek?« »Takšen gospod kot si ti, bi moral vedeti, da si pred zajtrkom umijemo tačke!« mu je zabrusil vrabček. Mačka je bilo pošteno sram. Pogledal je svoje tačke ter videl na njih zemljo in blato. »Kako prav imaš!« je rekel osramočeno in spustil vrabčka. Takoj si je začel umivati tačke. Najprej levo, potem pa desno.Vrabček pa ni čakal, da bi se maček umil do konca. S krili je naredil bliskovit frrrrrrk in se dvignil visoko v zrak. Maček pa se je hudo, hudo razjezil. »O ti šment! Pridi nazaj – zdaj imam čiste tačke!« »Ha, kar misli si, da sem tako neumen!« mu je zabrusil prebrisani vrabček. Maček pa: »Gospod gor ali dol! Pred zajtrkom se ne bom nikoli več umival! Pa pika!«

Priredba litovske ljudske pravljice.

Takole pa naš dan izgleda ...

"Dobro jutro!"

"Lepo, lepo prosimo, daj me mal počohaj..."

"A grem lahko s tabo v službo?"

"A res ne morem, daj no?"

"Daj nooooo, saj bom čist priden!!!"



"Ja prav no, potem bom pa raje mal počival ..."


"Kam je že skrila tiste ljubke ptičke?!

"Joj, a že prihaja, se ji bom kar skril..."

"O živjo, si končno prišla, daj me še malo počohaj, sem bil tooook priden..."

"A tuki so ptički....."

Jutro na soncu

Ne vem koliko od vas se lahko pohvali, da živite v bloku in imate neskončno srečo s sosedi. Mislim na sosede, katere ne pozdravljaš zgolj vljudnostno temveč jim iskreno zaželiš lep, čudovit dan, ki te ne morijo, če sredi večera daš malo bolj naglas glasbo, ki jih ne moti, če pustiš vrečko s smetmi pred vhodom, ker jo boš pač odnesel dol zjutraj, ... Sosedo s katero spiješ kavico v pižami, brez makeupa, sosedo, ki te bodri, ki nima predsodkov, ki te razume če si pri volji ali ne, ki ti z malimi pozornostmi neskončno polepša dan, ki ti pomaga sestavit omaro, ki se veseli Ikeje kot ti, ki je polna idej, domišljije, ki ti svetuje vsesorte, sosedo s katero vse prefilozofiraš, prešinfaš, se nasmejiš do solz, zaplešeš, zapoješ, ... Sosedo, ki živi ustvarjalno, kot ti. Sosedo na katero se zaneseš, saj veš da bo vedno tam, pa naj bo dan ali noč, beda ali veselje.... Sosedo, ki ti nevede postane najboljša prijateljica.

Ja, tudi take so lahko sosede. In jaz sem ta srečnica, ki jo ima!!! Jana, neskončna hvala za vse!!!!

Ta fotka, ki med drugim krasi mojo delovno mizo v službi pa je njen piece of art in moj t najboljši najmlajši sosed:)

red v neredu ali nered v redu

Tole tablico sem si naredila v svoj zagovor...

Gre za kuhinjico, ki služi predvsem kot atelje in ji že ne vem koliko časa, vsak dan, obljubljam, da ji zdaj pa res naredim red....

... da bom vse lepo posortirala, zložila, ...

... uredila police, naredila mal lufta,....

... da si bi celo uspela kakšno t pravo turško kafico skuhat...

... delovnih miz (no, ena je včasih bila jedilna), ki sta tu vmes, pa raje sploh ne pokažem.

Skratka, čakam na navdih za urejevanje ... med tem pa stvari še kar hrčkam in nosim nove domov...

Samo da ne bo pomote ... ko kaj rabim, seveda kuj najdem:)

Čemu ustvarjalnost?

Z ustvarjalnostjo pridobimo zaupanje, samorazumevanje, samospoštovanje in samozavest. Poveča se nam koncentracija, naučimo se sprejemati tveganja, ustvarjati ravnotežje, razvrstitve. Najboljše je tudi to, da lahko svobodno delamo več napak in rešujemo probleme z večjo fleksibilnostjo - in to je veščina, ki nas spremlja v vseh naših odnosih. Poleg tega ustvarjalnost podpira inovativnost, pritegne vsa čutila in pomaga da vidimo lepoto v vseh stvareh.

uvertura v počitnice

S kolikor velikim veseljem grem na dopust (beri zeloooooo), s tako veliko muko pakiram stvari za sabo. Od nekdaj. Najraje bi se kar teleportirala na drugo lokacijo. Ne vem zakaj imam občutek, da moram vlečt s seboj pol stanovanja in zraven tuhtat, da ja kaj res pomembnega ne pozabim. Pa ne mislim oblačil. No, za zdaj je bilo tudi to problem, saj sem morala imet majčke za 25 stopinj, pa flis za 5 stopinj, pa štunfe, vetrovko, kopalke,... saj nisem vedela a bo sonce, vroče ali mraz in dež. No pa sem raje vzela vsega po malem. Večji problem imam, ker moram s seboj nujno peljat tudi ves hobby program. In ker ne počnem samo eno stvar, se doma tudi pod razno ne morem odločit katera inspiracija me bo zagrabila čez dva ali pet dni...
In smo nosili vse! Mozaik, barve, papir, šatulje, ogledala, ptičke, štempiljke, ... pa da ne pozabimo nujnega orodja, čopičev, škarij, lepil, ... Še dobro, da me moj fant razume. Cmok, Cmok! Samo enkrat, no dvakrat me je vprašal: Petra, a res vse to rabiš? Pa seveda! In sva lepo potovalke, škatle, vrečke trikrat nosila dol s stanovanja (brez lifta) pa seveda potem tudi nazaj grede gor. Ampak roba se je obrestovala.

Prvi del dopusta sem preživela v družbi prijateljev s številnimi otroki (od 3 do 14 let). In ker je vreme nagajalo, je bilo idealno za ustvarjanje. Pa smo risali, poslikali šatulje, izdelali počivalnik nakita in naredili prečudovite mozaik ogledala in podstavke.

Moje pravilo je, da ni pravil pri ustvarjanju. Ne maram omejenosti. Uživam v procesu. In to delim z otroci. Otroci so res zaklad kreativnosti, idej, domišljije, igrivosti, radovednosti,...!

Rada se družim z njimi saj me nenehno opominjajo, da se ne prepustim današnjemu teku življenja in tako ne zanemarim otroka v sebi - to je moja dediščina na katero sem prav posebej ponosna. Je pa zanimivo a ne, kako odrasli na to pozabimo oz. zanemarimo, postanemo ene vrste roboti, polni skrbi, strahu, omejitev, predpostavk,.... Ni slabo sem ter tja skakat po lužah, se igrat ristanc, obešat po drevesu, narisat tako kot ti duša da in ne kot je v učbeniku.

tako so pa starši ustvarjali:


Drugi del dopusta je bil prav tako ustvarjalen, nastajal je material za prihajajoči sejem.

Glede na to, da so mi prvi del obogatili otroci, sta me v drugem delu prav pošteno nasmejali dve prisrčni kepici pristaniških muckov.

Tale čudovita barčica pa je bila najin apartma in atelje:)