S prvim korakom Ali je to res potrebno, sem se motivirala.
Ja, to sem se morala, ker žal nisem zadela na oddaji Pimp my craft room, da bi
to naredil nekdo drug namesto mene.
In ko sem mislila, da sem motivirana, se lotim
pospravljanja mojega ustvarjalnega brloga. Imela sem dobre in jasne razloge: želim imeti
kontrolo nad stvarmi, ki jih imam, imeti večino tega na lepo dostopnem mestu,
preprosto organizirano, s kotički za brainstorming, prostor za delo na
projektu, svetlo, … in tudi v glavi sem se že videla, kako v takšnem prostoru
uživam, da inspiracija kar buhti… In
samo dve zahtevi sta za upoštevat: obdrži kar te osrečuje in naj imajo te
stvari svoje mesto.
Super si rečem, gremo v akcijo!
Pridem v atelje, seveda spočita,
dobre volje in polna elana (misleč). In vidim
to »štalo«, ta kaos, ta nered. Ojoj, kje začeti? Ves tisti navdih, ki sem ga imela, me je pod težo
kupov in kaotičnosti minil v sekundi. Mogoče pa danes še ne bi, sem si rekla. Grem raje na kavico k prijateljici.
Tisti, ki ustvarjate in se lotevate raznih ustvarjalnih projektov, vam je podoben nered verjetno dobro znan. Namreč vse moramo dat ven, potem iščemo določeno zadevo in tako še ostale stvari zmečemo ven...Samo par minutk rabimo, pa je skoraj takole:
Sledi poskus št. 2. Čez nekaj dni se vrnem, s še več
energije kot prejšnjič, odločena da zmagam. Ampak spet ni šlo. Stala sem sredi
sobe in gledala naokoli…kaj zdaj…a raje malo pospravim (v mislih imam tisto
klasično, ko poskrijem in odložim po policah)? Mah... raje nekaj nariši...in ja, sredi tega
nereda sem še vedno imela nekaj centimetrov prostora (več ga ne rabim), da sem
pozornost usmerila drugam.
In čez še nekaj dni (zdaj je sicer minilo že kar nekaj
tednov od tistega začetnega sanjarjenja na kavču kakšen studio bi imela) sledi
poskus št. 3. Ne vem ali je bila luna ali PMS ali res tisti pravi trenutek ali pa mi je
zadostovalo, da sem si rekla, stopi iz »comfort cone«, zmoreš in ne bodi lena. To
je tvoj projekt. Izpelji ga!
In sem začela. POPIS OZ KATEGORIZACIJA
Verjetno nisem edina, ki ima doma robe
za malo hobi trgovinico. Od prtičkanja, nakitkanja, risanja,
scrapbooka, knjig,… In vse to je za nas (ustvarjalce)
čisto normalno, saj se prepuščamo ustvarjalnemu toku, ki se z domišljijo hitro razvija in
dopolnjuje. Če smo začeli s scrapbookom, smo nujno rabili raznorazne papirje,
šablone, škarje, štempiljke, blazinice,
prahce, bleščice, luknjače, dodatke,trakce, gumbe,…. in to non stop dokupovali.
Potem smo se seznanili s polimerno maso, pa smo ponovili zgodbo..nujno smo
rabili mase, orodje, liquide, prahce, inke, teksture, štempiljke, dodatke,
zaključke,..in to v nedogled dokupovali… In tako naprej ob vsaki novi tehniki… Da
pa še ne zanemarim, skoraj v vsakem predmetu vidimo priložnost za njegovo
obdelavo, predelavo in tako domov prinesemo še pol narave (veje, kamni, storži…) ali pa predmete z boljšakov, s
kakšnega podstrešja,…
Pogledala sem po prostoru in si naredila
seznam tem oz. pokategorizirala svojo opremo.
- Slikarski program: barve (akrili, oljne, akvareli, tuši, pasteli, barvice, tempere, za tekstil, za keramiko), čopiči, lopatke, platna, bloki in papir, mediji, šablone, teksturni pripomočki, voski
- Risarski program: svinčniki, radirke, šilčki, oglje, krede, ravnila
- Nakit: perle, dodatki, žice, trakci, laksi, vrvice, orodje, zaključki,
- Scrapbook: papir, škarje, blazinice za štempiljke, štempiljke, dodatki (gumbki, medaljončki,…), prahci, bleščice, šablone, luknjači, spreji, orodje, pripomočki, …
- Tekstil: blago, filc, izdelki iz tekstila, dodatki, sukanci, volna, gumbi, zadrge, trakci,
- Polimerne mase: mase, orodje, teksture, lepila, liquidi, inki, cutterji, štempiljke, folije, nastavki za nakit, verižice, zaključki,..
- Knjige
- Izdelki za poslikavo/obdelavo/predelavo, dekoracijo, okraski: lesene šatulje, dile, okvirji, lesene perle, ključki, svečniki, žice, stiropor,...
- Orodje žage, vrtalniki, svedri, kladiva, žeblji, spenjači,lepila, mavec, likanik, fen,..
S tem sem vse, kar me načeloma obkroža, popisala (popisane imam
zgolj rubrike, da ne bo kdo mislil, da sem šla štet vse kose in v potankosti). Kasneje
mi bo sicer padel še kakšen kos iz
omare, ki bi ga lahko dodala pod rubriko razno (npr. neke železne mreže,
palice, drogovi,…).
Če stopim iz okvirja, vidim, da se posamezni elementi med temami ponavljajo in da so konec koncev čisto kompatibilni. Kdo je rekel, da je barva za keramiko zgolj za keramiko – odličen efekt naredi tudi na papirju oz. platnu. Štempiljke so npr uporabne tako pri scrapbooku, slikanju kot pri tekstilu in polimerni masi in še kj. Z zadrgo je prav tako, ni samo za tekstil, lahko je dodatek na scrapbooku, lahko iz nje naredimo nakit,...To bom upoštevala kasneje, ko bom stvari razvrščala po prostoru.
PRIORITETE
S čim največ ustvarjam?
Kaj uporabljam vsak dan? Kaj uporabljam
pogosteje? Kaj od tega sploh ne uporabljam?
Pri meni so na dnevni ravni barve in čopiči. Torej je
najbolje, da imam slikarsko- risarski program čim bolj na vidiku in pri roki. Nakitkam skoraj nič več, zato ne potrebujem
tolikšne zaloge perl, niti ni potrebe, da imam vse dodatke na vidnem mestu. Ker
pa rada rišem in barvam, tudi vsega scrapbook papirja ne rabim, saj ga izdelam
sama. Servetke sploh ne uporabljam, v kalupe tudi ne vlivam,... Hitro sem si naredila sliko, kaj res rada počnem, kaj manj in kaj sploh ne več.
Pa smo prišli do meni najtežje faze. Kaj imeti in kaj ne?
Najtežja zato, ker je treba sprejemat odločitve, se poslovit od stvari, za povrhu pa je prisotna še fizična aktivnost.
Velike vreče za smeti, vreče za darila (prijatelji, vrtci, društva,..), za stvari, ki jih bom odprodala, manjšo škatlo za vračilo (ja, tudi to se najde) in manjšo škatlo za stvari, ko jih nikakor ne morem pokupčkat in še ne vem kaj bom z njimi.
Zdaj pa lepo počasi, v svojem tempu, saj se mi nikamor ne mudi, začnem z zabavo,
Najprej sem se odločila za čistko med barvami. Iz čisto vseh koncev ateljeja, predalov, predalčnikov, polic, torbic, škatel (pod, v, nad omarami) sem znosila na en kup vse barve. Ja, to je tudi trik te detoksikacije.Vsako kategorijo posebej zložiš na kup in se je lotiš posebej. Le tako v celoti vidiš vso to goro in ti je takoj jasno, da si na pravi poti in se vprašaš zakaj se nisi tega lotil že prej. (in vidiš koliko rumenih tub imaš in vidiš tudi npr. v kakšni barvni paleti se najpogosteje giblješ)
Izbor kaj obdržati tu ni bil težak. Pregledala sem sleherno
barvo. Vse prazne, izsušene barve sem zavrgla. Med vsemi temi barvami, jih je
bilo takšnih sigurno za 15%. Ker sem
imela določene komplete podvojene celo potrojene sem določene barvice, flomastre, voščenke (ki jih tudi nimam v
pogosti uporabi) dala v škatlo za darila. In le tega je bilo tudi za vsaj 20%.
Potem sem se lotila čopičev. Po istem vzorcu, sem jih vse, z
vseh koncev (še v kopalnici in kuhinji so bili) zložila na mizo. Vsaj 20 sem
jih zavrgla, ker so bili zlepljeni ali razstavljeni, nekaj pa dala na kup za scrapbook (sem v njih videla potencial za nov projekt)… in je tako šlo stran še 35% robe.
In tako sem lepo počasi nadaljevala naprej po seznamu...ves papir, šablone, luknjače, žičke, trakce, perle,...
Zvrhan kup dodatkov za scrapbook sem dala v škatlo za
prodajo in darila. Pri določenih stvareh mi je bilo težko. Sem se borila in prepričevala, da to res ne bom več potrebovala, čeprav je npr. bil na papirju full lep vzorec,.. Vztrajna in odločena sem bila, da ne bom obdržala, saj
tega nisem uporabljala že vsaj dve leti… in da vem, da bo katerega drugega to bolj osrečilo, kot da mi leži pod omaro.
Ali me to res osrečuje, Kako pogosto to uporabljam, Ali to sploh še deluje, Kaj sem s tem želela naredit, Kje in kdaj bom to uporabila, Ali pride to bolj prav drugemu kot meni...to so bile ključne "mantre"
Vzorec imeti:ne imeti pa je izgledal tekom projekta nekako takole:
Na začetku bi seveda vse od uporabnega obdržal in sem ter tja kaj
ne imel… a kmalu gre veliko lažje…počasi dojameš, da res vsega ne potrebuješ,
ne uporabljaš (npr. cel kupček nekih izrezov papirja, ki jih hraniš) in da veš, da tega projekta ne boš speljal (če ga nisi že do
sedaj v vseh teh letih). Te seveda stalno mori, kaj pa če bom … pa čez čas veš,
da si to ali ono imel, pa da bi ti sedaj
prav prišlo… Ampak, glede na ves nered in količine robe, ki si jo imel, itak
stvari ne bi našel in bi si poiskal novo rešitev.
Med samo čistko najdeš ogromno odpadnega, potem najdeš
stvari, za katere se sploh ne spomniš čemu so ti služile, najdeš pa tudi tiste skrite reči, ko jih
zagledaš pa misliš, da se ti je prikazal Dedek Mraz. Ko ti gre skozi roke ves ta material, orodja,
dobiš tudi veliko idej za nove projekte.
Fazo 2 uspešno zaključim, ko imam v prostoru vse prečiščene kategorje in iz prostora odnesem kar nekaj
polnih vreč smeti, oddam darilne pakete, prodam še uporabne zadeve in vrnem prijateljem njihove stvari. Škatla s stvarmi, ki še ne vem kaj z njimi,
pa še kratek čas ostane pri meni.
S to fazo, sem si celovito prečistila in zreducirala prostor (vsak kotiček) za vsaj 50% in imam sedaj stvari, ki
jih bom z veseljem uporabljala. Smo pa v tej fazi tudi
videli kolikšne so naše količine materiala kot npr. cca 80 tub raznoraznih barv,
ene 15 različnih medijev, za škatlo različnih lepil, …
To mi bo sedaj pomagalo pri tretjem koraku, ko bom
vse to lepo uredila in zložila po prostoru. Pred tem niti slučajno ne dokupujemo nekih embalaž za shranjevanje. Moj nered je
izviral med drugim tudi iz tega, ker sem nekaj barv imela v eni škatli, ki je posatala premajhna, pa sem jih potem odlagala še v škatlo zraven, pa nekaj po omarah v druge škatle,.. Zdaj pa točno vidim, koliko in kaj imam in kaj porebujem za shranjevanje.
Sledi zadnji, najljubši in najslajši 3. korak: Kam odložiti?
se nadaljuje
Sem se prav nasmejala, v isti fazi sem jaz. Prebrala knjigo, se močno zamislila in začela zelo previdno. ...šele zbiram na kup. Sem te pounkala v eno verigo na fb, poglej.
OdgovoriIzbriši