Zdaj me že kar dobro poznate... in veste kaj bo v naslednjih dneh še sledilo... pa seveda....
paletka "poštemplanih" šatuljic:)
petek, 30. april 2010
četrtek, 22. april 2010
Take flight
Včeraj sem bila pod velikim pritiskom in le temu je še sledil občutek tesnobe... Ja, tudi meni se to dogaja.... in kaj sem naredila? Najprej sem se smilila sami sebi, potem sem mrzlično tuhtala in iskala potencialne rešitve, jih zapisala na list papirja, se z njimi tudi nekako zadovoljila in si jasno razčistila, da se ne bom predala....
Nato sem se vsedla za delovno mizo, na kateri je tokrat res totalen kaos. Skoraj, da nisem padla še v drugo tesnobo.... Nisem imela energije, da bi se spravila pospravljat ampak sem kar v naročje vzela prazno šatuljo, naključno pobirala z mize štempiljke, jo štempljala in vzela prvo barvo, ki je bila pri roki... Na konu sem še dodala noge in puščico za dekor...
torek, 20. april 2010
Ujeti žarki
takolele...
Najlepša hvala za vse vaše komentarje, ki so me še dodatno, dodobra spodbudili, da nadaljujem s svojim ustvarjanjem...
Okoli domače ustvarjalne mize sem polovila nekaj žarkov veselja, smeha, zabave, čudovitosti, plesa, norčavosti in ustvarjalne prihodnosti ter jih skrbno pospravila v šatuljico, da jih podarim ....
.... in šatuljico z žarki prejme.......
ALENKA!!!!!
sreda, 14. april 2010
Praznujem....
Bil je 20. april 2009, ko sem objavila svoj prvi post na blogu z zapisom "Ko bom velika, želim postati jaz! Sledila bom svojim sanjam, verjela v čarovnijo, segla do zvezd, vsak dan bo avantura polna zabave in veselja, na svet bom gledala z različnih zornih kotov..." In leto dni kasneje, 118 post, ne mislim nič drugače:)
Prihodnji teden, 20.4.ob 14.00, ko bo točno leto dni, od kar pridno razkazujem svoje aktivnosti prostega časa in se nato hranim z vašimi komentarji, bom v zahvalo za vašo pozornost nekoga obdarila. Vsi vaši komentarji, nasveti, pripombe mi resnično veliko pomenijo saj so veeeeelik vir spodbude in motivacije. In da boste morda prav vi obdarjeni, pod današnji komentar pripišite kaj vam je bilo v tem letu na mojem blogu še posebej všeč oz. sem vas s čim spodbudila, bila kakorkoli koristna,.... :)
Ker pa so darila, v večini, do zadnjega skrita za lepim ovojnim papirjem (da ostane presenečenje, a ne), naj tako ostane presenečenje tudi moje darilo nekomu vam.
"Naj se praznovanje prične" pa je le še ena od šatuljic z moje zadnje tedenske manije...
torek, 13. april 2010
Fensiraca
Kdo ne pozna Miškolina, Piki Jakoba, Mačka Murija, .... če ne veste, so to moji dolgoooooooletni prijatelji, ki so me spodbujali, tolažili, poslušali, me odpeljali v prečudovit svet, ki obstaja le v moji domišljiji in za povrhu sem jim celo kaj pametnega povedala.... In kaj jim je še skupno? Vse te like je upodobila oz. ilustiriala Jelka Reichman. In tudi današnja gospa račka na moji šatulji, ki sem jo poimenovala Fensiraca, je njeno delo. Račko sem izrezala iz starega koledarja, jo obdala s stiropornimi kuglicami,gumbki, rožico in plutastim srčkom - čeprav je dokaj tanka pluta, mi je pri izrezu uspelo počit hroščkastovo akrilno ploščo. Ampak nisem žalostna, ker mi je raca full všeč.
En velik, fensiran ga ga pozdravček vsem:)
ponedeljek, 12. april 2010
Vaški orkester
Slovenija išče talent... takšen ali drugačen.... Priznam, kadar poškilim na program se ali kar dobro nasmejim ali pa mi je nerodno za druge in se sprašujem kako nekaterim ni jasno, da se delajo totalne norce iz sebe... Se pa seveda tudi kakšen pravi talent najde.
Ko sem bila mala, sem morala hodit k pevskemu zboru, da sem imela potem glasbo ZU. In tam sem se zelo matrala... malo sem pela tretji, malo drugi glas... Vedela sem, da itak nimam posluha in da bi tiste ure veliko bolje unovčila pri kakšnem drugem krožku. Najhuje je bilo, ko je bil naš pevski portfelj poln meni obupnih pesmic... Ker pa se je moje nezadovoljstvo stopnjevalo in sem to dokaj jasno kazala, sem bila potem "nagnana" iz zbora in se morala sprijazniti z glasbenim uspehom U.
In ironija... zelo rada pojem, čeprav me je težko poslušat:)
Tale šatuljica je posvečena vsem, ki so takrat z menoj hodili k pevskemu zboru in smo nastopali v pionirskih kapicah na vaških komemoracijah:)
Ko sem bila mala, sem morala hodit k pevskemu zboru, da sem imela potem glasbo ZU. In tam sem se zelo matrala... malo sem pela tretji, malo drugi glas... Vedela sem, da itak nimam posluha in da bi tiste ure veliko bolje unovčila pri kakšnem drugem krožku. Najhuje je bilo, ko je bil naš pevski portfelj poln meni obupnih pesmic... Ker pa se je moje nezadovoljstvo stopnjevalo in sem to dokaj jasno kazala, sem bila potem "nagnana" iz zbora in se morala sprijazniti z glasbenim uspehom U.
In ironija... zelo rada pojem, čeprav me je težko poslušat:)
Tale šatuljica je posvečena vsem, ki so takrat z menoj hodili k pevskemu zboru in smo nastopali v pionirskih kapicah na vaških komemoracijah:)
četrtek, 8. april 2010
sreda, 7. april 2010
torek, 6. april 2010
Koristno likanje
A zakaj je tudi likanje koristno?
Ne morem verjet, ampak meni je bilo prava inspiracija, tako da nisem med prazniki prav nič drugega delala, kot le jedla in delala... Bilo je pa takole, ko sem si v petek zjutraj likala krilo, ki je pisano, potiskano se mi je utrnila misel... pred nosom imaš, zakaj se nisi spomnila že prej?! ... prenesi motiv s krila na šatuljo! Pa sem šla v klet po stare revije in časopise, naredila par rožic, dodala kljuko za vrata in ekola....motiv je prenešen zgolj inspiracijsko, da ne boste mislili, da imam na krilu kljuko:)
Naročite se na:
Objave (Atom)