Voščilo

Želim Vam vesele

in

pravljične praznike!

LIZA perle niza

Juhej, tik pred božičkom se je v Ljubljani odprla nova trgovinica "LIZA perle niza", na Gosposvetski 1 (nasproti hotela Evropa, poleg Rašice). V trgovinici ne manjka vseh sort perlic, obeskov in najnujnejših pripomočkov, da si sami izdelamo moden nakit. Seveda pa material lahko vkomponirate tudi v druge izdelke, kamor vam domišljija seže (npr. na šatulje, ogledala, scrapbook, torbice,...), po omaricah in v predalih pa se skriva še marsikateri dodatek, darilo, okras,...

V decembru so odprti od 10.00-20.00.

Vabljeni!

ena pasja

Takole pa sem danes odpremila obešanko, za enega zelo prijaznega kužka....

Travnik želja

Takole sem si omislila svojo embalažo. Rjave vrečke sem poslikala s pikami in s štempiljko odtisnila slogan. Ker na štempiljki ni ščžjev, sem kar s flomastrom dorisala strešico. Ptiček, ki je tokrat obesek (npr. za na jelko) pa je iz filca, nahroščkan:)

V vrečki pa se skriva naročilo, Travnik dobrih želja, za gospo, ki jih te dni resnično potrebuje:

vesela dekl'ca

Pa sem spet vihtela čopič. Tokrat po solnici.

Ko se mi izpod čopiča prikaže namesto "mojih" pik, srčkov,... tale vesela dekl'ca s travnika in to s končkom prave kombineže, jo gledam in gledam in se spomnim na uredništvo Frišnega. In se ustrašim! O je bela cesta... Polona namreč med drugim izdeluje prečudovite ilustrirane šatulje, s prelestnimi Pandorinimi gospodičnami. Če bi rekla, da je tole kopija, bi s tem po moje celo užalila Polono. Sama si samo lahko želim, da bi znala tako ilustrirat, ma kaj tako, sploh ilustrirat. Skupna točka je le v motivu ženskega spola, a mene je očitno že to zmotilo... Gre torej za Polonin navdih ali se še s tem čist preveč obremenjujem? Je pač narisana deklca...

Tole o kopijah smo že parkrat prezobali in po moje nima niti smisla izgubljat s tem časa... Vem le, da mi ni bilo prijetno, ko sem videla čiste kopije "mojih" ptičkov (samo moj podpis je gor manjkal:)), ki so se bohotili po spletu... Jaz sem dekl'co vsaj postavila v drug časovni, vremenski in krajevni pas....

zapisane misli...

Ne morem verjet... tako nuuuujno sem potrebovala strojček za vezavo, potem pa je revež sameval, mesec, dva, tri ali celo še dlje... No, taka sem... imam 1001 idejo kaj in kako bom... in v nekem trenutku vse kuj, nujno rabim, potem pa skoraj že isti hip nanjo pozabim, saj me preganja ideja že za kaj drugega.

Vam povem, nič ni to fajn.... ne za denarnico, ne za prostor v stanovanju...

In ker mi je bilo res nerodno do strojčka, da tak lepotec sameva.... sem ga končno prijela v roke in si za začetek izdelala prve tri blokce, kamor bom beležila in beležila.....

Avstrijski art market - Schloss Retzhof

V nedeljo se je v Avstriji, malo pred Gradcem odvijal tradicionalni predbožični sejem.

Na pobudo Milice sem se nanj prijavila tudi sama. Nisem vedela kaj naj pričakujem, kakšna bo publika, kakšna bo ostala ponudba, kakšno bo povpraševanje.... in sem šla tja bolj zaradi dobre družbe, firbca in brez kakšnih hudih pričakovanj.

Robo sem seveda še finiširala in pakirala v soboto ob 2.30h zjutraj, ob 5.15 pa sem že imela budilko...

Ob 6h sem pobrala ta prvo, ob 6.15 ta drugo. Začuda smo bile vse tri on time (to ponavadi ni naša praksa, ker zaspimo, ne prestavimo ure,...), dobre volje, nasmejane in zgovorne... Milica, Klavdija in jaz.

Sejem se je odvijal na dvorišču graščine Retzhof, kjer so sedaj kulturne aktivnosti, izobraževanja, koncerti... Naše stojnice so bile na dobri lokaciji, pretočni, pod arkadami. Obiskovalcev ni manjkalo (po navadi so naredili itak tri, štiri kroge) prav tako ni manjkalo kuhanega vina:), ki nas je grel in spodbujal, da smo celo kaj nemškega znale povedat.

Takole se je "bohotil" moj štantek:

Maneken je iz trgovine, samo ker mi je bil tako ljubek, sem ga izbrala, da mi aranžira stojnico:)

Klavdijin štant:

in Miličin:

Domov sem se vrnila v poznih večernih urah, zelo utrujena, rahlo premražena a kljub temu zelo zadovoljna. Zadovoljna s prodanim, zadovoljna z vtisi, en kup smeha in novimi poznanstvi.

Več fotoreportaže z ostalih štantkov ima pa Milica na svojem blogu.

Ticket to love

Na podlagi neke simpatične interne fore:) z mojim dragim, sem zbrala utrinke z najinih raznoraznih dogodivščin, jih arhivirala v album in mu album podarila.

Seveda je najprej najbolj zanimalo Oskarja kaj dogaja:

in notri se je skrival album: ki je ujel skoraj vsako prelomnico, norost, otročarijo, spomin....

in kot v pravljici, napovedal nadaljevanje....

PS: Vabim vas na ogled bloga zelo ustvarjalne in domiselne Vladke, ki nam tokrat deli sladkarije...