ponedeljek, 20. avgust 2012

KoToNiUra v prelepih barvnih paščkih

Morda se še spomnite, ko sem naredila pred časom par zapestnic  iz polimerske gline in kolekcijo poimenovala KoToNiUra... Namreč, ko jo imam okoli zapestja, me oblika s paščkom spominja na uro, vendar to ni ura;)

No in sedaj nadaljujem....danes z zelenim, roznim, svetlo modrim in vijola paščkom...



Tele 4 Kotoniure so na prodaj;)Če vam pa slučajno barva paščka ni všeč, se lahko dobi zapestnico tudi s črnim ali belim paščkom. Širina paščka je 3 cm.


četrtek, 09. avgust 2012

Galeb, ki to ni....

Ponavadi na dopust odnesem cel kufer hobi programa, ker ne vem, kaj me bo v danem trenutku, čez npr. 5 dni, navdihnilo. Tokrat sem bila tako utrujena od vsega  ko sem se pripravljala oz pakirala za dopust, da se mi še osnovnih stvari ni dalo spakira, kaj šele hobi program. Ampak sem vseeno, tik pred odhodom  v torbico vrgla blokec in voščenke. Saj veste, za vsak slučaj;) 

Prvih 8 dni je minilo kot bi švignil... lahkoten vetrič, pljuski valov, dišeče morje, glasni galebi, pozdravi ribic,totalno ležerno,.... Nato je enega lepega dne našo jadrnico začelo premetavat čez valove sem ter tja. Sem ter tja tako, da je dobršen del prtljage ležal vse vprek po notranjosti jadrnice....in lej ga zlomka, tudi moje voščenke so ležale vse vprek...Ko sem jih začela zlagat, sem šele pomislila, da bi jih lahko tudi kaj izkorisitla. In vzamem blokec...ok, kaj zdaj si rečem.... v tistem prileti gospod galeb in se vsede na naš pomožni čoln....in me gleda.... pa jaz njega... in on mene.... In tako je svinčnik z voščenkami sam od sebe poplesal po bloku.....


Seveda sem si dovolila kar nekaj umetniške svobode ob mojem "modelu". 


Nato je naša barka prispela na Lastovo. Tam je pa nastala tale gospodična:
 Potem sem narisala še dve sliki na Šolti, kateri fotke in zgodbo, povem enkrat prihodnjič.

Ko sem se vrnila domov...rečmo temu polna energije (hahaha) sem bila  povabljena na rojstni dan prikupnega 6letnika. Njegova rojstnodnevna želja je bila, da mu prinesem kakšen tuš. Moram priznat, da sem sama na uporabo tušev čisto pozabila, čeprav se spomnim, da je bilo to v osnovni šoli pravi hit.Saj se spomnite pihanja skozi slamico?  In ko sem se odpravila v trgovino, sem seveda nujno morala nabrat nekaj njih tudi sebi. In tako sem nadaljevala z mojo ptičjo zgodbo... tokrat še z malo tuša in akrili.



 


Da slikce dobijo neko končno podobo, sem jih dala v paspartu. Same slikce so velike 20x15cm, s paspartujem pa 30x24cm.