sreda, 30. september 2009

znajdi se sam - stojala za nakit

Ko sem iskala neko fotko, sem v svojem arhivu naletela na tele izpred let izdelke, ki pa se jih bom ponovno ko.bom.mela.čas lotila.

Če imate doma en kup nakita, ki vam leži po predalih, v košaricah in podobno, dajte, ponosno ga razstavite in naj vam bo ne samo modni dodatek ampak tudi kot del stanovanjske dekoracije....
Nekaj idej:

1. Najlepšo vazo, ki jo imate v stanovanju obložite z verižico:


2. Navaden lesen obešalnik pobarvamo in....

vanj zvrtamo luknje:


ali zabijemo žebljičke:


3. Stare okvirje prebarvamo, za ozadje položimo dekorativen papir in napeljemo takove:








4. Pri "ribnčanu" kupljeno stojalo za nevemkajže pobarvamo in nanj obesimo zapestnice:

torek, 29. september 2009

Ptiček, mravljica, murn, bolha,žabica,...

In se je zaključi Art market...... Po začetni majski (veeeeliki) nervozi, sem iz sobote v soboto rajši odhajala ob Ljubljanico in razstavljala svoje izdelke, pila kavico, klepetala z obiskovalci, menjala izkušnje z ostalimi razstavljalci, srečala kup "že skoraj pozabljenih" znancev, pridobila nova znanstva in seveda, bila presrečna, ko je kdo želel kupiti moj izdelek.

Vaši odzivi so mi bili več kot spodbudni za nadaljnje delo! Prejela sem številne komplimente v različnih jezikih: odlično, super, nice, full luštkan, how nice, pretty, handsome, sweet, magnifique, simpl, qjut, schön, good, tako preprosto, kot iz pravljice, barvito, kva je dobr, kolk super, beautiful, iiiiiiii, itd. Podali ste mi en kup novih idej, nadgradenj izdelkov, me razveseljevali z vašimi zgodbicami kaj vidite v mojih izdelkih, počastili s (ponovnimi) nakupi... Izdelke ste odnesli na širne konce sveta - po celi Sloveniji, preko luže v LA, NY, na Kitajsko, Nizozemsko, Norveško, Škotsko, Španijo, Malto, Belgijo, Francijo, Hrvaško,....
Najljubši trenutki pa so mi bili, ko so vas izdelki za trenutek ustavili ob moji stojnici in priklicali na vaše obraze nešteto nasmehov!
HVALA VSEM KUPCEM in REDNIM OBISKOVALCEM za prijetne sobote!








Ker imajo vsake oči svojega malaraja....so tile ptički bili za vas tudi žabice, mravljice, murnčki, bolhe,...




S prodajo izdelkov pa seveda nadaljujem. Na žalost ne na stojnici, niti v trgovini ampak sprejemam vaša naročila preko elektronske pošte, vsaj dokler se ne domislim kaj novega:)

torek, 22. september 2009

prijetno presenečenje

Bil je petek zvečer, ko še mojemu predragemu potožim, kako jaz ne znam uporabljat šivalnega stroja...šmrk...šmrk...
In kaj se zgodi??!!
"Ja, pa poglejva kako to deluje!" mi pravi.... se usede za šivalni stroj, parkrat si nekaj zamrmra in en dva tri mi pokaže, kako se vstavi nitka, napolni nova in kako naj šivam.... Komentar o mojem presenečenem pogledu od kod, od kdaj to zna... ni potreben... res da se spozna na 1001 motor in šraufek...sam to pa res...

Le kakšne adute še skriva:)


Pa sem vežbala...


pa vežbala...


pa vežbala...



pa vežbala...


...

petek, 18. september 2009

Vabim vas na ustvarjalnice v TAKA TUKO

Z veseljem obveščam, da pričnem s 1. oktobrom z mentorstvom v društvu Taka Tuka. Vsi mali in malček večji, željni raznoraznega ustvarjanja, dobre volje in smeha se bomo dobivali vsak četrtek od 17.00 do 18.30. Nastali bodo čudoviti izdelki, ki jih boste lahko podarili, z njimi okrasili, se igrali, jih imeli za modne dodatke, spominke ali uporabili v vsakdanu.





PS: Število mest je na žalost omejeno, zato predlagam, da ne odlašate s prijavo in si tako zagotovite mesto. Prijave in informacije: Katarina Picelj, 041 378 726,katarina@takatuka.net



In kaj vse bo društvo letos počelo? Obiščite nas v Taka Tuki, Vodnikova 30, 1000 Ljubljana na dnevu odprtih vrat 22.9.2009 ob 17.00 in informativnem dnevu 28.9.2009 ob 17.00.

četrtek, 17. september 2009

računalnik ali pisalni stroj

Včeraj sem z omare vzela zaprašen šivalni stroj, ki sem ga seveda pred časom prav poceni kupila, ker.jaz.to.moram.imet, da še enkrat preizkusim ali jaz to res ne znam... In na žalost se med tem, ko je bil na omari vame ni čudežno vlilo znanje.... res, ne znam... en kup cverna se mi je nonstop nabiralo spodaj, pa nisem znala niti cverna zamenjat, .... bom šla raje na en tečaj ABC šivanja... Pa sem vzela v roke šivanko, pa spet na roko šila.... in se vmes spraševala ali je to tako, kot če bi v službi tipkala na pisalni stroj namesto PC oz. ali je v ročnem šivanju še kaj šarma?

Kakorkoli, nastala je tale mala pošastica, dolga z nogami vred 44cm...

HELKA (To Touch)
Ko kdo tvoje srce pohodi v nekaj prepričan bodi. Helka v hipu vse iz rok spusti in k tebi pohiti. Kjerkoli in kadarkoli






Helka je pralna saj je iz flisa in polnjena s peno. Rudijevi prijatelji pa so iz filca in so po moje pralni zgolj na roko, ker se filc skrči.

Glede polnila pa tudi jaz vas sprašujem, kaj mi svetujete oz. kakšne so vaše izkušnje, da uporabim za polnilo (da bi bila stvar pralna in da da fajn izgled napolnjenosti)?

In še to...Rudijevi prijatelji in Helka so zgolj pilotska izdelava, saj se mi ne zdijo še dovršeni in nisem pomislila, da bi jih dala z rok....

sreda, 16. september 2009

Rudy's friends

Čim sem pokazala prijateljici Nini Rudijeve prijatelje, je v sekundi našla za vsakega svoje ime in obrazložitev:)

Takole grejo....

1. ELU (Beautiful)
Ko dvomiš vase in se počutiš kot grdi raček je tu ELU, ki v hipu ve, da bo iz tebe še labod.





2. NAIRA (velike oči)
Brezskrbno se prepusti svoji usodi in ne skrbi za prihodnost, saj Nairo vedno intuicija vodi in vedno stori le tisto kar je prav.





3. WAPI (Lucky)
Wapi te znova in znova spominja, da se vse tvoje sanje lahko uresničijo, če imaš dovolj poguma, da jim slediš.





4. DAKOTA (friend)
Z Dakoto imaš nekaj, česar ne more nihče drug v tvojem življenju deliti s teboj – vse strahove, upe, skrivnosti, načrte. Samo ona ve zakaj si postal takšen kakršen si danes. Vedno bo dragocen del tvojega življenja.



se nadaljuje....

torek, 15. september 2009

Delite izkušnjo "Nekaj za nič"

Tale moj UglyRudi.... me je med drugim tudi spomnil na blog, ki mi je že pred časom padel v oči (imam ga tudi med priljubljenimi) in tako pravzaprav podvizal in spodbudil k novi akciji.... Gre za Toy Society , katere namen je širiti ljubezen po ulicah sveta. Nič posebnega kot pravijo, samo kup ročno izdelanih igrač, ki iščejo prijeten dom. Začelo se je kot mali ulični art projekt v Avstraliji, se pa počasi širi po vsem svetu. Gre za to, da ročno izdelaš igračo, primerno za otroke, jo primerno zapakiraš (dobiš navodila) in jo odložiš na neki prehodni ulici (po možnosti seveda tam kjer hodijo otroci) s sporočilom "VZEMI ME DOMOV". Preden jo odložiš jo seveda fotografiraš in fotografiraš še sam kraj odložitve (dobiš navodila kam potem s fotografijama). Tisti, ki igračo najde pa je zaprošen, da nam to sporoči, ...seveda, ni nujno, da se bo le ta sploh javil... kar pa pravzaprav niti ni važno, saj je bistvo nekakšno sodelovanje z okolico in dati ljudem izkušnjo "nekaj za nič" kar je danes zelo zelo redko.

Tako na kratko.... pozivam vas, širite na ta način ljubezen tudi vi, predstavljajte si nasmejan otroški obraz, ko bo našel vašo ročno izdelano igračo in jo kar tako lahko odnesel domov....sploh pa zdaj ko bo kmalu novoletni čas...

K projektu lahko pristopite (brezplačno!) tu www.thetoysociety.blogspot.com . Ob registraciji prejmete tudi vsa podrobna navodila.

Evo, jaz sem že ponosna članica .... zdaj se samo še naučim izdelat večjega Rudy-a:)

PS: Sonja, a vabilo za kratko lekcijo ob kavi še velja:)?

PS2: Pa ne pozabite, ko (če) boste delili vašo dobroto po ulici, se še tukaj javite;)

PS3: Tale Rudy je res od sile...boste videli, kakšna kolekcija je še nastala po njem... samo, danes ima prednost to vabilo.....

četrtek, 10. september 2009

UglyRudi

Tisti, ki me poznajo, vedo, da se med drugim rada sem ter tja tudi "okranclam" z raznoraznimi modnimi dodatki... Tako se v moji kolekciji najde tudi kakšna broška..... ki pa mora biti malo svojevrstna.... Zadnjič sem si eno kupila na Art marketu pri Fensišmensi, full qjut živo zelen kužek. V soboto pa sem si naročila še dve na sosednjem štantu, pri Nini, ki jih šiva iz filca in jih že nestrpno čakam (babuška in ptiček)...

Tole pa je poizkus mojega ročnega šivanja... broška... moj uglyRudi... Rudi, ker je črn kot rudar... ugly, ni potreben komentar....

Sem premišljevala ali ga sploh pokažem, ker se vidi, da ni glih ne vem kako zašit... pa sem se na koncu odločila, da je on pravzaprav svojevrsten in da sem nanj lahko ponosna:)




Ni sicer čisto v kontekstu, samo ko sem ga poimenovala UglyRudi sem se spomnilla na mojega Jeerota, malo pošast, ki leži z menoj v postelji, katerega uradno ime je Ugly Jeero in ima nalogo, da leži s teboj na kavču in je prigrizke... blazno simpatičen....


Tole so pa še njegovi prijatleji, ki sem jih (žalostna) pustila v trgovini





sreda, 09. september 2009

Kje so rdeče perlice....

Če ste se slučajno spraševali, zakaj te dni v trgovinah ni več rdečih perlic....





To sta dva kupčka, kjer je skupaj 800 zapestnic.

Imela sem kar hud izziv. Prejela sem naročilo za izdelavo 800 zapestnic v desetih dneh.... jap.... 800!!! Jap ... v desetih dneh!!!
Seveda v izvedbo nisem dvomila in močno zavihala rokave. Najprej iskanje materiala, ki bi ga bilo dovolj na zalogi, saj v tako kratkem času niti trgovine ne dobavijo. Tu naj se zahvalim Hobby artu iz Kranja, ki je čudežno v enem dnevu dobavil še manjkajoče perlice.
Definitivno pa potem brez super pomočnic KLAVDIJE in TINE in njunih spretnih prstov, trde volje sploh ne bi šlo. Še enkrat hvala vama za pomoč!!!!!! Definitivno se vama še dodatno oddolžim za vsak žulj na roki:)
Skupaj smo tako nažičkale 2400 perlic, jih povezale po tri med seboj, 1600x prerezale žičko, 3200x zaštopale, nataknile 1600 rinkic in 800 karabinčkov....
Pridne smo, ni kaj:)

torek, 08. september 2009

Zapravljam

Jupiiii, pa sem ga le dočakala! Tokrat sem si privoščila tega roznega lepotca za luknjanje. Sprva sem se z njim le spogledovala in si govorila, da ga pa res ne potrebujem... a bolj sem si govorila, da ga ne potrebujem, bolj sem vedela da ga HOČEM in da ga MORAM imet...

No, pa sem ga naročila po spletu. Žal imam še za kakšen dan, dva druge obveznosti pa nimam časa, da se z njim poigram in me tako pridno čaka zapakiran ...

A ko pride na vrsto....

ponedeljek, 07. september 2009

Načini sprostitve - rezultati izziva

Pred časom sem vas izzvala, da delite z menoj nasvete kaj storiti, da se sprostimo, odženemo stres in kako se negovati. Vemo da je negovanje sebe ključnega pomena za našo srečo, ustvarjalni duh in dobro počutje...

Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali!

Tukaj so načini, ki ste jih delili z mano in upam, da bodo predlogi tudi vam v pomoč v vašem vsakdanu:

Z veseljem pa sporočam, da po žrebu poletijo ptički k

Maji Kaučič in Hali!


Ker ne vem ali se da povečat letak z nasveti, jih za vsak slučaj še takole pripenjam:

· Najboljša, najlepša in najbolj "učinkovita" sprostitev je, ko se v praznem stanovanju zleknem na kavč, si prižgem tiho chill out glasbo in čoham svojo hišno ljubljenko mačkico Sally.Njenega
zadovoljnega motorčka ne nadomesti niti ležanje na plaži med dvemi drevesi!


·Jaz se ponavadi sprostim na sprehodu v naravi ali pa takrat, ko me pikne in grem ustvarjat, risat, barvat, lepit...karkoli, samo da misli preusmerim v ustvarjalne vode...odletim v en drug svet in pozabim na tega tukaj :)


· Izmed vseh stvari bi izpostavila REKO. Že leta je moja zaveznica, ko je vsega prepoven lonec. Sedim ob njej, včasih hodim. Gledam gladino, brzice, vrtince, ribe, ki sem ter tja z značilnimi krogi naznanjajo svoj prihod pod površje. Tako ljuba mi je ta reka. Vse najdem in vidim v njej.


· Na vse pozabim, ko se s sinom odpravim v naravo – letati po travniku, tekmovati, kdo bo prej po hribu navzdol, kolesariti po naši gozdni poti in samo dihati. Not in ven, not in ven. V dnevih, ko to ni mogoče, me ustvarjanje odnese zelo daleč. V svet, onkraj živčnosti službe in vsakdana. Takrat samo gnetem, valjam, odtiskujem, sestavljam, pa podiram in spet sestavljam. Moja duša se umiri. Umiri zato, ker se sprosti ustvarjalna napetost in zato, ker pozabim na vse. Na čas, težave, kosilo, ki ga je treba skuhati, perilo, ki se “tensta” v stroju. Samo ustvarjam. Takrat sem jaz res samo jaz. Maja ustvarjalka, vse ostale vloge izginejo. Ko so prsti utrujeni, paše vroča kopel. S svečkami, eteričnim vonjem limete in vanilije, a brez glasbe. Rada sem sama s svojimi mislimi. Takrat se regenerira um in telo. Nastanejo nove ideje, nove slike... Sprošča pa me tudi pogled na vodo. Na bregu Bohinjskega jezera bi lahko sedela ure in ure in v vodni gladini opazovala odseve narave. Tudi na “moji” plaži na Hvaru lahko samo sedim in zrem v morje...


· Moje baterije (predvsem v pomladno-poletnem času) napolni kratek jutranji sprehod po mojem (še bolj skromnem) cvetličnem vrtu, pogled na vso pisano cvetje, čebele v cvetovih hibiskusa, dišeča sivka... Med tem časom, se kava na terasi ohladi do "moje taprave" temperature. Počasi jo srkam, vmes preberem kakšno stran ali dve leposlovja, ali listam po kakšnih ustvarjalnih zapiskih, ali samo gledam slikce in si kaj zapišem. Potem se počasi začne hiša prebujat, a moje baterije so napolnjene vsaj za dan ali dva.


· Odhod v klet, kjer je ustvarjalnica, mečkanje fima ali das mase... Najprej dolgo,dolgo gnetem maso med dlanmi, potem počasi nastane kakšen izdelek. Včasih razmišljam, kako sem se sproščala "pred mojim ustvarjalnim časom"...zanimivo, ko te ustvarjanje posrka vase, te ne spusti več...


· Kozarec vina, zvoki trobente Miles Davisa in dobra knjiga.


· Pripravim si vročo kopel, spustim muziko, vzamem kozarec vina in pustim, da me topla voda popolnoma sprosti


· Najboljši načn, da preženem stres je igranje z mojim psom.


· Grem v telovadnico kjer delno odženem stres.


· Globoko vdihnem in se nasmejim sama sebi


· Malo prej grem v posteljo, vzamem knjigo (še najraje s srečnim koncem) da me zapelje na drugo mesto in čas, kjer lahko pozabim na stres in dnevne skrbi


· Na glas si dam muziko in plešem, plešem, plešem ,...

HOP HOP v kreativni galop (ogledala)

In smo vzeli v roke še akrilne barve in si poslikali ogledala:








Za zaključek pa še preslastna tortica:


četrtek, 03. september 2009