Ko sem bila mala, sem morala hodit k pevskemu zboru, da sem imela potem glasbo ZU. In tam sem se zelo matrala... malo sem pela tretji, malo drugi glas... Vedela sem, da itak nimam posluha in da bi tiste ure veliko bolje unovčila pri kakšnem drugem krožku. Najhuje je bilo, ko je bil naš pevski portfelj poln meni obupnih pesmic... Ker pa se je moje nezadovoljstvo stopnjevalo in sem to dokaj jasno kazala, sem bila potem "nagnana" iz zbora in se morala sprijazniti z glasbenim uspehom U.
In ironija... zelo rada pojem, čeprav me je težko poslušat:)
Tale šatuljica je posvečena vsem, ki so takrat z menoj hodili k pevskemu zboru in smo nastopali v pionirskih kapicah na vaških komemoracijah:)










