Ko sem bila mala, sem imela pri babici in dedku na vrtu malo večji grm. Grm v katerem sem si naredila svoj skrivni brlogec. Bil je ravnopravšnje velikosti, da ko si stopil vanj, si bil kot v miniaturni votlinici. In ta brlogec je bil moj svet.... svet, v katerem ni bilo sedanjika, z vstopom vanj, si bil namreč takoj nekje daleč, daleč stran. In tam sem izdelovala čarobne in zdravilne napitke, obiskovali so me princi in princeske, pripravljala sem jim pojedine, vmes pozdravila kakšnega bolnega medvedka in ostale plišaste igrače in sem ter tja bila tudi prijazna učiteljica,..... in danes... res da grma ni več, ker so ga spremenili v parkirni prostor... a imam to srečo, da zamižim in sem tam...
v skrivnem vrtu.....