ponedeljek, 8. avgust 2011

Namizni ptički

Ko čakam na dopust....


Zadnjič sem v eni od ljubljanskih trgovinc na poličkah videla te kiči miči okvirje in sem takoj vedela, da to je pa zame... Najprej sem notri dala slikce od mojega Oskarja in položila na mojo "babičino" gredenco. In bolj ko sem jih občudovala in iskala ime, kako bi sploh opredelila stil mojega stanovanja, sem v njih namesto Oskarja videla moje ptičke... In vala...Oskar bo moral počakati na katere druge....

Glede mojega stanovanja pa še zdaj ne znam opredelit...edino da je en velik konglomerat ni.da.ni v malem....

torek, 2. avgust 2011

Hišna pravila


Ko sem bila mala, smo imeli kar nekaj (nenapisanih) pravil... no, po mojem niso to ravno pravila, gre bolj za vzpostavljanje nekega reda, discipline, spoštovanja in da je imela mama manj dela:-) Npr. vedno smo obrisali čevlje na predpražniku pred vhodom v blok, nato še pred stanovanjskimi vrati in takoj notri nato preobuli v copate. Se takoj preoblekli iz t gmašnih oblačil v udobne trenerke. Luči smo vedno prižigali in ugašali, ko si jih res potreboval; smeti si moral nesti dol, četudi nisi imel namena iti ven; nujno si vsako jutro moral pospravit posteljo; ob sobotah je bilo na sporedu sesanje, brisanje prahu; po vsaki jedi si z mize odnesel krožnik in posoda se je takoj pomila; po kosilu je oče imel svoj dremež in takrat je bilo bolje, da si bil tiho, v svoji sobi. Kavč je bil očetov, ta desni fotelj od mame, ta levi fotelj, pa od nas ostalih:) Glede daljinca za TV mislim pa, da ni bilo kakšnega reda... mama in oče sta se nekako uskladila... Vsako nedeljo smo šli na izlet. Če ne na ogled slovenskih gradov, potokov, pa nujno k babici na štrudl ali potico. Prav tako smo imeli ob nedeljah skoraj po pravilu, govejo juhico, govedino, restan krompir in solato.....aja, pa po Cikcaku smo šli vedno v pižamo, zobe umit in spat.


Ne morem reč, da sem ravno posvojila ta pravila za svoja, čeprav bi mi marsikatero koristilo:-)


Danes, ko sem velika, si lahko v svojem domeku krojim svoja pravila...in glavno je itak, da pri meni ŽIVIMO USTVARJALNO:-)


Kakšna hišna pravila pa imate pri vas?

četrtek, 28. julij 2011

MUC ura

A je to kakšno poletje?!? Ker sicer na dopust še čakam, se tolažim, da bo konec avgusta kaj bolj prijetneje...

Med tem pa je v moji kuhinji ... ponovno švigal Herkules...

Nastal je tale muc, ki gre prav poskočno preverit kaj kej dogaja v deželi pravljičarja Hans Christian Andersen-a ... na Dansko:)



SIKKER REJSEN!!

ponedeljek, 18. julij 2011

Ritual

Vsakič, ko moji trije nečaki (13,14,16 let) pridejo na obisk v Slovenijo, je že navada da imamo v moji mali kuhinjici ustvarjalen dan... In smo se ponovno zbrali... Po klasičnem "crkljanju&kramljanju" (čips, smoki, čokoladke...) je sledilo vprašanje... "Petra, kaj bomo pa danes delali?" In sem na mizo postavila platno velikosti 60x80. Z velikim očmi so me gledali, kaj pa bo zdaj to...

"Ker ima vaša mami rojstni dan, sem mislila, da bi ji skupaj naredili veliko sliko...."
"Joj, pa mi ne znamo risat,..."
"Nič bat....bomo naredili pravljični vrt...kjer ni meja in omejitev...Vsak naj vzame eno tubo barve, rumeno, oranžno, zlato". Ker so me gledali še z večjimi očmi sem videla, da moram jaz prebit barikado... Vzela sem rumeno tubo in šviga švaga iztisnila iz nje nekaj barve. Vzela še velik čopič in v drugo šviga švaga potegnila čez... "A kar tako lahko??" so me začudeno gledali "Ja točno tako,hihihi" In so se sprostili in si dali duška... Ko bi jih vi videli s kakšnim guštom s(m)o švigali barvo iz tube in vlekli čopiče vsevprek. S kontra stranjo čopiča, smo še potegnili par spiral in krogcev. Potem sem vsakemu dala v roke mehurčkast polivinil in jim rekla,da to lahko uporabijo namesto štampiljke... Sledilo je še večje navdušenje. Nato smo se odločili, da narišemo gor dve rožici. Za sredino rožice smo uporabili modelirno pasto in jo nanesli z lopatko, nato pa z gobico premazali...

Bil je res prijeten dan, ki smo ga zaključili, z še skoraj tudi legendarnimi hotdogi:)








In na kaj sem pomislila, ko je bila slika končana... Ptica simbolizira osebo, ki se trenutno oklepa in sedi na vsem nakopičenem balastu, ki ji ga je prineslo življenje. A tu je veliko, toplo sonce, ki vliva energijo, pogum, da ptica razpre krila in poleti proti radosti, ki je ŽE okoli nje pa je zaradi druge osredotočenosti še ne vidi...


Vse najboljše Irena!