torek, 15. september 2009

Delite izkušnjo "Nekaj za nič"

Tale moj UglyRudi.... me je med drugim tudi spomnil na blog, ki mi je že pred časom padel v oči (imam ga tudi med priljubljenimi) in tako pravzaprav podvizal in spodbudil k novi akciji.... Gre za Toy Society , katere namen je širiti ljubezen po ulicah sveta. Nič posebnega kot pravijo, samo kup ročno izdelanih igrač, ki iščejo prijeten dom. Začelo se je kot mali ulični art projekt v Avstraliji, se pa počasi širi po vsem svetu. Gre za to, da ročno izdelaš igračo, primerno za otroke, jo primerno zapakiraš (dobiš navodila) in jo odložiš na neki prehodni ulici (po možnosti seveda tam kjer hodijo otroci) s sporočilom "VZEMI ME DOMOV". Preden jo odložiš jo seveda fotografiraš in fotografiraš še sam kraj odložitve (dobiš navodila kam potem s fotografijama). Tisti, ki igračo najde pa je zaprošen, da nam to sporoči, ...seveda, ni nujno, da se bo le ta sploh javil... kar pa pravzaprav niti ni važno, saj je bistvo nekakšno sodelovanje z okolico in dati ljudem izkušnjo "nekaj za nič" kar je danes zelo zelo redko.

Tako na kratko.... pozivam vas, širite na ta način ljubezen tudi vi, predstavljajte si nasmejan otroški obraz, ko bo našel vašo ročno izdelano igračo in jo kar tako lahko odnesel domov....sploh pa zdaj ko bo kmalu novoletni čas...

K projektu lahko pristopite (brezplačno!) tu www.thetoysociety.blogspot.com . Ob registraciji prejmete tudi vsa podrobna navodila.

Evo, jaz sem že ponosna članica .... zdaj se samo še naučim izdelat večjega Rudy-a:)

PS: Sonja, a vabilo za kratko lekcijo ob kavi še velja:)?

PS2: Pa ne pozabite, ko (če) boste delili vašo dobroto po ulici, se še tukaj javite;)

PS3: Tale Rudy je res od sile...boste videli, kakšna kolekcija je še nastala po njem... samo, danes ima prednost to vabilo.....

četrtek, 10. september 2009

UglyRudi

Tisti, ki me poznajo, vedo, da se med drugim rada sem ter tja tudi "okranclam" z raznoraznimi modnimi dodatki... Tako se v moji kolekciji najde tudi kakšna broška..... ki pa mora biti malo svojevrstna.... Zadnjič sem si eno kupila na Art marketu pri Fensišmensi, full qjut živo zelen kužek. V soboto pa sem si naročila še dve na sosednjem štantu, pri Nini, ki jih šiva iz filca in jih že nestrpno čakam (babuška in ptiček)...

Tole pa je poizkus mojega ročnega šivanja... broška... moj uglyRudi... Rudi, ker je črn kot rudar... ugly, ni potreben komentar....

Sem premišljevala ali ga sploh pokažem, ker se vidi, da ni glih ne vem kako zašit... pa sem se na koncu odločila, da je on pravzaprav svojevrsten in da sem nanj lahko ponosna:)




Ni sicer čisto v kontekstu, samo ko sem ga poimenovala UglyRudi sem se spomnilla na mojega Jeerota, malo pošast, ki leži z menoj v postelji, katerega uradno ime je Ugly Jeero in ima nalogo, da leži s teboj na kavču in je prigrizke... blazno simpatičen....


Tole so pa še njegovi prijatleji, ki sem jih (žalostna) pustila v trgovini





sreda, 9. september 2009

Kje so rdeče perlice....

Če ste se slučajno spraševali, zakaj te dni v trgovinah ni več rdečih perlic....





To sta dva kupčka, kjer je skupaj 800 zapestnic.

Imela sem kar hud izziv. Prejela sem naročilo za izdelavo 800 zapestnic v desetih dneh.... jap.... 800!!! Jap ... v desetih dneh!!!
Seveda v izvedbo nisem dvomila in močno zavihala rokave. Najprej iskanje materiala, ki bi ga bilo dovolj na zalogi, saj v tako kratkem času niti trgovine ne dobavijo. Tu naj se zahvalim Hobby artu iz Kranja, ki je čudežno v enem dnevu dobavil še manjkajoče perlice.
Definitivno pa potem brez super pomočnic KLAVDIJE in TINE in njunih spretnih prstov, trde volje sploh ne bi šlo. Še enkrat hvala vama za pomoč!!!!!! Definitivno se vama še dodatno oddolžim za vsak žulj na roki:)
Skupaj smo tako nažičkale 2400 perlic, jih povezale po tri med seboj, 1600x prerezale žičko, 3200x zaštopale, nataknile 1600 rinkic in 800 karabinčkov....
Pridne smo, ni kaj:)

torek, 8. september 2009

Zapravljam

Jupiiii, pa sem ga le dočakala! Tokrat sem si privoščila tega roznega lepotca za luknjanje. Sprva sem se z njim le spogledovala in si govorila, da ga pa res ne potrebujem... a bolj sem si govorila, da ga ne potrebujem, bolj sem vedela da ga HOČEM in da ga MORAM imet...

No, pa sem ga naročila po spletu. Žal imam še za kakšen dan, dva druge obveznosti pa nimam časa, da se z njim poigram in me tako pridno čaka zapakiran ...

A ko pride na vrsto....