Pridih jeseni....

Kot napovedano, sem ponovno v roke vzela polimersko glino. Ne uporabljam pojma znamke Fimo masa, kar je verjetno večini najbolj znano, saj imam v škatli z materialom različne znamke tovrstne gline.

No najprej, sem bila pod londonskim vplivom, kjer je danes zelo trendi vintage stil. Kar pa je meni totalno pisano na kožo:) Gre za mix media verižice, ki so daljše, z malce babičinega prizvoka. Nosijo se lahko tudi čez plašč oz jesenske jakne! In v kombinaciji z čipkastim (ala babičina zavesa) šalom ste no. 1 na ulici:).

Jaz sem jih kar poimenovala My vintage overcoat.

Potem me je pa malo zaneslo, čisto v drugo smer. Sicer je tema ostala jesenska...

Da pa se Herkul ne bi počutil preveč zanemarjenega, sem dokončala eno naročilo. Želja je bil maček Oskar s posvetilom, ki bo držal ključe:

Rožica

Šla sem na rojstni dan, kjer je slavljenka izrazila željo, da sprejme "le" rožice. Z mojiih rok je šla tale marjetka....

Ker pa se je začela po dolgih počitnicah spet Prčkalnica pri Klavdiji, ki sem jo (mimogrede) komaj čakala, saj veste, zaradi enkratnega druženja:) imam na mizi ponovno polimersko glino. Lucija, Mojca, Breda, Peter nič bat, za vas naredim tekom tedna, kar sem vam obljubila... samo sem vmes dobila navdih in morala naredit še par verižic...Vam jih pokažem, samo pofotkam jih še:)

Po navdih na oddih

Destinacija: London, podaljšan vikend
Kaj naj rečem.... še bi....še bom...

S prijateljico sva šli na kratek potep po Londonu, s prazno baterijo v fotoaparatu (in brez polnilca), z vsemi možnimi plačilnimi karticami in praznim kufrom. Kufr mi je brez problema uspelo napolnit,prav tako kartice in celo naredit par fotkic.

Za uverturo, sem šla na sprehod čez TATE galerijo. Na ogled vse od Moneta, Piccasa, Miroja do sodobnih instalacij...

in potem nadaljevala... Vintage tablice za na steno (5-30 funtov)

Jamie Oliver vas vabi na silvestrsko večerjo. Prvi dan, ko sva se s prijateljico "zaleteli" v njegov lokal, sva bili siti in sva rekli, da prideva naslednji dan na kosilo (do 15 funtov). Pa ga potem nisva več našli....:(

Najprej me je pritegnila izložba (itak, da je tam vsaka izložba urejena s totalno domišljijo in občutkom) in ko podrobneje pogledam...iiiiii nakit, ob katerem sem vzdihovala, tako zaradi njegove kjutosti kot cene (do 100 funtov)

Če pa to ni za k meni!!!! V tej trgovini, s pisanimi škatlicami, priborom,... sem "klela" zakaj ne morem vse to dat v kufer in pripeljat domov...(5-30 funtov) - žal nič od tega kupila:(:(

Trgovina z oblačili, dekorirana s po mojem preko 300 starinskimi šivalnimi stroji

Portobelo road, art&vintage market. Spet samo vzdihovanje, ker ni da ni, da ne bi imela vsega tega in onega....

Tu pa se vsedeš, malo odpočiješ od kilometrskega tekanja po ulicah in trgovinah,

poješ muffin in spiješ kavico

Sem pa vseskozi imela pri roki skicirko in ideje so kar švigale po njej....

delovni kotiček

No, nimam ravno pravega ateljeja imam pa v kuhinji kotiček, kvadraten meter z delovno mizo oboloženo z vseh strani s 1001 pripomočkom.... In da se slučajno ne bi gostje spraševali kaj je tisti neurejeni/kaotičen kot ob (zaenkrat) še vzdrževani lepi kuhinji, se sedaj na veliko s stene odseva tale napis....

Za katerimi vrati pa je vaša....

Jaz sicer v kuhinjo nimam vrat, sem jih odstranila, sem pa nadvse vesela, da mi ni treba kupit (zaenkrat) boljšega Herkula, saj je za izrezovanje malih kotov in vijugic bil potreben samo en nov šrauf in imbus t najboljše kvalitete:)

Tukaj pa sedaj pečem štrudle, pite, mufine, bureke,....

V Ikejinem koritu (cenovno najugodnejši) se nabira posoda, ki pa jo kljub današnjim aparatom perem kar na roke....

tu se predvsem kofetka, brainstorma, dela za službo, bere časopise, skicira...

to je pa kotiček, za vse keramične dodatke, ne pozabi opomnike, položnice...