petek, 29. januar 2010

Življenje je lepo....

Moj fant, je to pupo poimenoval Angela.Torej, predstavljam vam simpatično Angelo, ki se bo sigurno še pojavljala na mojih izdelkih. Prepričana pa sem, da bo spreminjala pričesko, se preoblačila in držala različne čarobne palčke.


Njen namen je, da opozarja, spodbuja in izpolnjuje marsikatero željo....


in tako, saj veste... jaz bi hiško....


in me spomne, na trenutke, ki bežijo mimo mene...


Tole je pa celota, ki meri 35cmx35cm:
S prva nisem vedela, čemu bi mi tale kolaž služil. Morda kot naslovnica albuma, neke mape? Pa sem mu dodala ščipalke, ki se skrivajo pod gumbki in mi sedaj služi za memo tablo:

četrtek, 28. januar 2010

Candy


Jana ponuja svoj krasen izdelek - 12.02.2010

magnetki

Folija... obdelovanje le te mi postaja čedalje bolj všeč...

Nastali so trije novi magnetki. Narejeni so iz iste folije, bakrene barve. Kačji pastir (nova štempiljka:)) je dokaj "natur", da se vidi razlika z ostalim dvema, ki sta poigrana z inki.


Mlin (tudi nova štempiljka) pa še ne vem v kakšni končni obliki bo, ker je za magnet le malo prevelik (morda bo končal na zvezku, voščilnici, kozarcu, sliki,...).
Je pa iz srebrne metalne folije in z inki obdan.

torek, 26. januar 2010

apres ski

Šla bi na apres ski!!!!!!! Na en dober kalimero ali bombardino! Imam post dopustniško krizo:(

Bilo je lepo, sončno, preveč sončno! Tako sončno, da nisi mogel niti en dan brez slabe vesti počivat....




Oh, prekrasni Dolomiti,.... od kisika sem bila kar zadeta...
Hobi program ni uspel prit na vrsto (v količini, kot je bil vzet s seboj). Uspela sem le obleč tale lesen srček in vanj embosirat Carpe diem!

Da sem malček lažje zapustila dopust (sem že prognozirala, da bo težka), sem si pred dopustom naročila par stvari z interneta, da bo prihod domov malo bolj vesel. In tako me je prva pošiljka res pričakala...štampiljke:)

ponedeljek, 25. januar 2010

Dajati je božansko, sprejemeti človeško

Bila sem izzvana, da razkrijem 7 resnic o sebi. Najprej sem si rekla uf, tale bo pa težka, potem pa sem si kaj dosti hitro začela naštevat in še bi lahko:)


1. Prva resnica je ta, da sem zelo nagnjena k prijetnim občutkom in ugodju:

To pomeni, da si življenje jemljem na zelo enostaven in brez stresen način. Prvo kar je, zelo rada spim. Najprej sem si to razlagala, da zaradi nizkega pritiska, pa z leti bolj ugotavljam da zaradi lenobnosti. Če ne dobim ravno kakšnih "hudih eminentnih" obiskov, se ne ubadam s pospravljanjem stanovanja. Ga bom že, ko se mi bo dalo... Delam v večini stvari, takrat ko in ki mi pašejo v danem trenutku. Se izogibam konfliktom in konliktnih oseb.



2. Sanjarim
Sanjarim non stop. Od jutra do večera in ponoči. Sanjarim o marsičem. Npr. kako bi imela eno podeželsko hiško sredi mesta s kaotično urejenim vrtom. Po hiši bi tekali otroci, za veliko jedilno mizo bi se družila s prijatelji, na vrtu pa bi se pasla ovca. Potem sanjam o tem, kako bi z malo dela veliko zaslužila. Kako bi bila neskončno vesela z enim ateljejem in v njem po mili volji ustvarjala. Pa sanjam o tem, kako bi znala pisat in bi napisala kakšno pravljico, jo ilustrirala. Pa kako bi izdajala eno res dobro kreativno revijo, pa kako bi se dalo narediti ustvarjalno oddajo na TV. Pa kako se imamo vsi fajn in smo veseli, zadovoljni, zdravi,... Ko gledam filme ali berem knjge, odpljujem z njimi...

Problem imam le v tem, da ogromno sanjam, na pot do sanj pa ne stopim in kar čakam in čakam, da me kdo nanjo porine.

3. Nemiren, impulziven in strasten duh
Narejena sem iz danes na jutri. Pogosto se mi dogaja, da stvari, ki so mi danes zanimive, me jutri že minejo. Zanima me veliko stvari. Tako se danes z vso strastjo poglobim v transakcijsko anlizo, jutri me pa že blazno zanima kako deluje "švas" aparat, ker bi pa mogoče jaz tudi znala kakšen kip naredit:) Dejstvo je, da rada raziskujem, veliko stvari sprobam, preberem, držijo me pa dolgo ne. Problem nastane v tem, da skačem non stop z enega nedodelanega projekta na drugega in tako ne dopustim, da bi se v nečem resnično usposobila.





4. obsesije.... Malo sem obsedena z barvami, okraski, srčki, pikami ...
Ne predstavljam si življenja brez barv. Največja kazen, bi mi bila, da me zaprete v belo, sterilno stanovanje z niti enim nabiralcem prahu. Namreč poleg barv, ki sevajo vsevprek po mojem stanovanju, se najde marsikateri, neuporaben, nabiralec prahu. Saj veste, viseči srčki, tablice, slike, posodice, .... si ne morem pomagat... Imam pa tudi lepo kolekcijo šatuljic z raznih koncev in vetrov. Pa tud kakšna meni odbita plišasta igrača se še najde. Imam pa še obsesijo, ki pa jo zadnje čase malo kontroliram, kupovanje revij o dekorju stanovanj....




5. Sem en velik otrok, ki še vedno verjame v pravljice










6. Od nekdaj se mi zdi, da moram vse kar vem in znam podati dalje.
Pričela sem že v osnovni šoli s "ta glavno učiteljico" na dvorišču, pa potem z vodnico pri tabornikih, pa trenerka gimnasitke,... zdaj preko ustvarjalnih delavnic. Ne uidejo mi tudi nasveti prijateljem:)





7. Sem svojevrstna, sem čustvena (ko sem vesela, sem zelo vesela, ko sem žalostna, sem zelo žalostna in ko sem jezna, sem zelo jezna - še dobro, da je to zelo poredko), ljubim svobodo (ne prenašam dobro omejitev, okvirjev (zato sem v službi šefica:)), sem optimistična, prijazna, "iiiiiijioooooji" ob pogledu na mucke, ptičke, svizce, se smešno smejim, sem za marsikatero neumnost, sem pa tudi strahopetna, rada imam sončnice in travniške cvetlice ... Aja, pa zapravljam tudi rada (predvsem za hobi material) in ne znam šparat... kar mam dam...:)


Slike so simbolne in snete s spleta, razen male Petre in Petre s skupino otrok.


*************************************************************************
In danes je napočil dan, ko izžrebam nagrajenca, ki prejme zvezek. Random.org je izbral:


Mayflower* pravi ...
Hej hej, za ta zvezek kandidiram zato, da bodo moji študijski zapiski še lepši :) ker sem z mislimi pri rimskem pravu, ki mi zadnje čase kot zadnji neopravljeni izpit meša štrene in povzroča neprespane noči, bo tudi moj izrek v latinščini: "Divinum dare, humanum accipere.", ki pomen, dajati je božansko, sprejemeti človeško :)

ČESTITAM!!!!!

Prosim pošlji mi tvoj naslov.

petek, 15. januar 2010

Sledi svojim sanjam

Včeraj sem se pa malo igrala in eksperimentirala.... No, saj to počnem itak skoz:) Sem pa na novo, v roke vzela metalno folijo. In zame normalno, sem spet najprej iz nje izrezala ptička:) Mu dodala s štempiljko rep in iz zadnje strani "vgravirala" besedilo. Na teglc sem prav tako iz kontra strani napisala sporočilo in dodala krogce/bunkice. Vse skupaj sem malo premazala z akrilno barvo in stazonom. Čakam namreč na pošiljko alkoholnih inkov, s katerimi bom lahko senčila tudi folijo. Osnoven list je ponovno rjava kuverta, premazana z akrilno barvo in medijem za razpoke.
Ali bo to album ali bo zvezek ali pa slika...ne vem še...trenutno se bohoti na kuhinjski kredenci:)



Ker sem bila ta teden kar produktivna, si sedaj zasluženo privoščim teden dni dopusta na snežnih poljanah:) Ampak to ne pomeni, da hobi material ne bo šel z mano v kufru....

sreda, 13. januar 2010

Čajanke

Še se bo pil čaj... tokrat iz sveže pečenih porecelanastih skodelic:). Skodelice so seveda total unikatne in ima vsaka svojo organsko obliko (beri ni čisto okrogla). Ene z ročajem, druge brez...


Ribica 1:

Ribica 2:
Mačkon 1:




Mačkon 2: Tale je Vixon in čaka da ga Vixi pogreje s toplo kavo ali čajem z rumom:) :

torek, 12. januar 2010

Čaj ob petih ali malo za šalo, malo zares ali intermezzo?

Že kar nekaj časa imam v službi tole slikco z go. Eleanor Roosevelt:


Včeraj popoldne, spijem pred odhodom iz službe še skodelico čaja. Ko že ravno hočem vreči stran čajno embalžo, se spomnim na Sonjo, ki je pred kratkim iz kavnih filtrov naredila čudovit album. Pa sem pomislila, da bi se tudi čajne vrečke, dale nekako uporabiti...
No, nisem dolgo tuhtala, ko mi pogled obstane na zgornjem plakatu. Pa seveda!!!! Iz vrečke si naredim predpasnik:) In tako sem hitela domov, na srečo našla eno svojo fotko, kjer je glava cca. prave dimenzije (ali pa tudi ne), izrezala vrečko v predpasnik (saj se vidi, da je to predpasnik a ne?), si dodala kombinežo in dolge suhe noge:) Da pa ni roka obvisela v prazno (in tudi na originalu gospa drži torbico;)) sem za torbico uporabila kar svežo vrečko čaja:) In tako še malo diši.
Ker pa sem ta teden v kuvertah (dimenzije A4) in zlati barvi s patino, se nisem mogla ubranit temu ozadju.


In takole ... skoraj do solz sem se nasmejala ob končnem izdelku, ko sem videla kako sem poskočna in močna... hkrati pa sem si mislila "Jao meni Petra, pejt raje spit še en čaj (tokrat z rumom):):):)"



In ne pozabite, 25.1. izžrebam lastnika zvezka:)

ponedeljek, 11. januar 2010

Sanjaj, verjemi, naredi

Tokrat se z namembnostjo tega A4 zvezka z barvnimi listi ne bom "ubadala" in jo čisto prepuščam enemu izmed vas...

Vsi, ki menite, da bi vam zvezek prišel prav, pod komentar napišite vašo najljubšo modro misel, spodbudo, rek,... ki jo lahko potem uporabim(o) na naslednjih izdelkih.

Srečni prejemnik bo izžreban čez 14 dni, 25.1.










In še nekaj tehničnih podatkov:
Platnici sta iz kartona, papir nanj preliman z Mekol-om, kletka je iz žice, prilimana z vročo pištolco, filc ptiček je izrezan z (ne)hroščkom in prilepljen z Mekolom. Dodatno je prebarvano z zlato akrilno barvo, premazano s patino, malo osenčen z distreserjem. Zadnja stran je pobarvana kuverta in piše Sanjaj, verjemi, naredi... Notranji listi so poštemplani.
Žal mi je samo, da nimam rjave vezave in sem tako morala zvezek zvezat z belo, ki mi pa ne paše ravno...

PS: Zvezek je meni v živo veliko lepši, svetlejši, a žal nimam ravno fotografskih sposobnosti niti svetlobnih pogojev....

petek, 08. januar 2010

Dodajmo domišljiji...

Dodajmo domišljiji sanje, razkošna krila in tvegajmo let....
Takšno je tokrat sporočilo tega "kiči miči" zvezka. Ponovno sem uporabila darilni papir, ki ima meni, prav zanimive vzorce (tokrat v zeleno modri kombinaciji). Ene od vzorčkov sem izrezala in so tako nastale rožice. Seveda mora nekdo zalivat te rož'ce...že nekaj časa se mi valjajo doma te mini kanglice, pa sem jo napolnila z dišečim potpuri in prilimala. Uporaba zvezka? Še neznana! Zveščič namreč ni ravno praktičen (npr. ni za v torbico) in tudi ni za vsakdanjo uporabo (preveč slaščičarska barva)....







sreda, 06. januar 2010

Ustvarjalne iskrice

Saj vem, da bom kljub temu, namenskemu zvezku, skicirala ideje po vseh mogočih odpadnih listkih... ampak vseeno...

Zvezek je nastal iz ovojnega papirja in nove gumbek štance:)





torek, 05. januar 2010

Tudi mene je obiskal....

"Siva kučma, bela brada,topel kožuh, zvrhan koš.
Joj, že prišel je med nas stari,

dobri dedek mraz. "
"Rdeče žoge, knjige, zvezke, punčke, sanke in še kaj."

Predno so šla darila iz rok, jih je Oskar skrbno čuval..

  • za zelo malo gospodično....

  • za malček večjo gospodično, ki je imela pestro lansko leto. Zgodba je zanimiva, življenska in poučna za vse nas preostale. Ker je zelo dobra v pisanju, naj spomine strne v knjigo, naj postane uspešnica (beri, naj z njo zasluži velikooo €)!


  • in še za eno gopodično milo, magični napoj......

Hvala Dedku Mrazu in Božičku za vsa lepa, lepa darila, ki sta mi jih pustila pod smrekco.

In hvala Urški, za podeljeno nagrado:

ponedeljek, 04. januar 2010

Zaobljuba

Pa je leto naokoli ... jp ... meni je minilo en, dva tri ... in moram priznat, da je bilo leto neverjetno pestro in prijetno. Kot se za vsako leto spodobi, tudi tokrat ni manjkalo padcev a kljub temu sem imela dobre oz. odlične vzpone. Saj veste, vse je v ravnovesju:) En od ta boljših vzponov je bil pristanek na Otoku zakladov, kjer sem spoznala številne, meni sorodne duše, z njimi spletla poznanstva, dobra prijateljstva in preživela marsikater do solz presmejan popoldan in večer. Na Otoku je tudi zrasla spodbuda, da objavljam svoj blog. In tako še en od vzponov, spoznala sem svet blogov in z njegovo pomočjo pokukala k marsikateremu ustvarjalcu, dobila virtulna poznanstva, spoznala en kup novih tehnik, materialov, zgodb, da o tem kako me razveseljujte s svojo ustvarjalnostjo, sploh ne komentiram. In vzponov še ni konec, zbrala sem pogum in se prijavila na Art market in tako startala s prodajo svojih izdelkov z željo, da bodo kupcem moji izdelki prijeten opomnik, da ni večjega darila kot so ljudje, ki nam zapolnjujejo življenje s smehom, srečo in ljubeznijo. Nato sem celo dobila velikoooo naročilo (rdeče perlice), ki sem ga uspešno izpeljala,....

V novo leto ne bom stopila z mojimi že standardnimi zaobljubami (da bom shujšala, da bom redno pospravljala, da se bom več gibala, da se ne bom več bala zobozdravnikov,...) ampak mislimi:

Imej velike sanje, verjemi vase, uživaj v krogu ljudi, naj bo vsak dan nekaj posebnega, zapleši v trenutko ko ti zapaše, zapoj na glas, smej se naglas. Upočasni se in glej okoli kako brsti drevo, okušaj, potipaj in poslušaj življenje. Vidi lepoto v vsem. Glej pozitivno, išči priložnosti, dobro v ljudeh, idejah, izkušnjah in krajih. Pogled, ki ga imaš na življenje je tvoja pot. Več se igraj, več se smej. Sledi srcu in velikim sanjam.

S prvim januarjem sem avtomatično začela izdelovat spomladansko hišno okrasje (čeprav je do pomladi še kar nekaj mraza, snega, plundre in spanja). In preden razobesim pisane tiče po stanovanju, je tu še spomin na zimsko idilo:

Namesto jelke mi s stropa visijo okraski:



































Ko se stemni, pa izgleda takole:




















in tole, kar je prišlo pod roke, še na steni (viseče okraske iz filca, smo delali z otroci na delavnici, rokavičke pa so kupljene):























Na otoplitev pa že v nizkem štartu čakajo tile barvni tički:



Tile, več njih, so na cimetovi plački in celo malo dišijo:)